Čeprav je vedno več raziskav o prehrani in vedno več novih diet, se veliko ljudi še vedno bori s kilogrami. Kljub temu, da vemo, kaj bi morali jesti, določeni faktorji vplivajo na naš izbor hrane. Mnogi trpijo za socialnimi ali čustvenimi težavami povezanimi s prehrano. Nekateri se prenajedajo kadar so v družbi, drugi pa iščejo tolažbo v hrani v stresnih situacijah. Ne glede na vzrok lahko čustveno prenajedanje vodi do bistvenega povečanja teže, slabe samopodobe ter hudih zdravstvenih težav.
Do čustvenega prenajedanja pride vsakič, ko jemo, da bi se potolažili ali se spopadli s stresno situacijo. Lahko se prenajemo zvečer po napornem dnevu v službi, po prepiru z ljubljeno osebo ali medtem ko otroci kričijo in razgrajajo po hiši. Prvi korak v boju s čustvenim prenajedanjem je, da se težave zavemo. Obstajajo določeni čustveni sprožilci, ki nas pogosto privedejo do prenajedanja. Ko se jih naučimo prepoznati, naredimo prvi korak k procesu zdravljenja.
8 najpogostejših sprožilcev čustvenega prenajedanja je:
1. Dolgčas: Dolgčas pogosto vodi v nemirnost in najlažji način za premagovanje nemira je za mnoge kar hrana. Največja težava pri prenajedanju iz dolgočasja je, da se ponavadi sploh ne zavedamo, koliko smo v resnici pojedli, saj naši možgani izgubijo pregled nad zaužito hrano.
2. Osamljenost: Kadar smo osamljeni, npr. po razdoru zveze, se velikokrat zatečemo k hrani, da bi v njej "utopili" svojo žalost. Nekatera živila nas lahko dejansko spravijo v boljšo voljo, pa čeprav le za kratek čas. Včasih to ni najslabši način za spopadanje z občutkom osamljenosti, toda hitro lahko privede do odvečnih kilogramov, zaradi katerih se ne bomo počutili zadovoljni sami s sabo.
3. Stres: Stres ja najverjetneje najpogostejši vzrok za čustveno prenajedanje. Stres namreč v našem telesu povzroči pravo nevihto slabe samopodobe, strahu in slabega počutja. Hrana je v takih trenutkih najboljše zdravilo za mnoge ljudi, čeprav v resnici ne reši nobenih prvotnih težav.
4. Utrujenost: Utrujenost sicer ni čustvo, toda nas vseeno pogosto privede do prenajedanja, če si želimo ostati budni. To se zgodi kadar hitimo s kakšnim projektom v službi ali v šoli in si ne moremo privoščiti spanja. Hrana lahko v takem primeru služi kot začasni vir dodatne energije, toda dolgoročno gledano ne bo pozdravila občutka utrujenosti.
5. Občutek prikrajšanosti: Kadar smo na dieti ali si omejujemo prehrano, se počutimo prikrajšane, zato si najljubših pregreh želimo še bolj. Medijske kampanje s suhljatimi ženskami so nas privedle do nenehnega hujšanja in izogibanja določenim skupinam živil. Tak način prehranjevanja žal vodi le do močnega občutka prikrajšanosti ter slabe samopodobe, to pa nas pahne do prenajedanja s hrano, ki je ne bi smeli uživati na dieti, da bi nekako omilili svoja negativna občutja.
6. Potreba po ljubezni in tolažbi: Nekateri iščejo tolažbo v hrani kadar zares potrebujejo ljubezen in tolažbo. Pritisk v službi in domače obveznosti nas namreč hitro popolnoma izčrpajo. S tem se lahko spopademo le, če dobimo v zavetju doma dovolj ljubezni in podpore. Premalo razumevanja in pohvale lahko vodi do občutka osamljenosti in žalosti, to pa k iskanju tolažbe v hrani.
7. Jeza ali žalost: Nekateri ljudje se prenajedajo kara so jezni ali žalostni. Nervoza ali druga čustva lahko prav tako sprožijo neustavljivo željo po hrani.
8. Prehrambene navade: Vaše dnevne prehrambene navade morda niso tako zdrave, kot mislite. Pogosto prenajedanje, premalo fizičnega gibanja in stres pretehtajo sicer uravnotežen življenjski stil. Mnogi se prenajedajo na določenih mestih ob določenem času, npr. zvečer pred televizijskim ekranom.
Če ste se v članku prepoznali, je pomembno, da se svoje težave zavedate in postanete pozorni na sprožilce. Razviti morate druge obrambne tehnike proti stresu in negativnim čustvom, saj se po prenajedanju počutimo še bolj nemočni.
